Večina staršev danes že ve, da je po stiku z živaljo potrebno umivanje rok in da mora biti žival redno pregledana pri veterinarju. V praksi pa se največ težav pogosto skriva v majhnih vsakodnevnih navadah, na katere sploh ne pomislimo.
Ena najpogostejših napak je, da otroci po igri z živaljo takoj posežejo po hrani. Posebej pri mlajših otrocih se to zgodi spontano in skoraj neopazno. Otrok boža psa, pobere igračo s tal, nato pa si z istimi rokami daje prigrizek v usta. Prav takšne situacije so najpogostejša pot prenosa parazitov in bakterij.
Veliko staršev podcenjuje tudi pomen živalskih tačk. Pes ali mačka se gibljeta po zunanjem okolju, kjer prihajata v stik z zemljo, iztrebki drugih živali, stoječo vodo in različnimi nečistočami. Vse to lahko prineseta v stanovanje. Zato je smiselno, da po sprehodu vsaj grobo očistimo pasje tačke, še posebej če imamo doma dojenčka, ki se plazi po tleh.
Posebna previdnost je potrebna tudi pri otroških peskovnikih. Mačke jih pogosto uporabljajo kot stranišče, starši pa tega sploh ne opazijo. Otrok se nato igra v onesnaženem pesku in si z rokami sega v usta. Pokrivanje peskovnika je eden najpreprostejših, a zelo pomembnih preventivnih ukrepov.
Ko žival kaže znake bolezni
Otroci imajo do živali pogosto zelo tesen stik, zato je pomembno, da starši opazujejo tudi zdravstveno stanje živali. Če se pri psu ali mački pojavijo spremembe na koži, izpadanje dlake, srbenje, driska ali nenavadna utrujenost, je potreben veterinarski pregled.
Velikokrat starši menijo, da “bo že minilo”, vendar se lahko prav v tem času prenašajo glivične okužbe ali paraziti. Pri mikrosporiji, ki je pri otrocih zelo pogosta, pogosto najprej zboli žival, šele nato otrok.
Prav tako je pomembno redno razglistenje. Veliko ljudi zmotno misli, da notranje živali nimajo parazitov, vendar jih lahko v stanovanje prinesemo tudi preko obutve ali zunanjega okolja.
Kako postopamo, če sumimo, da je žival okužena
Največja napaka je panika ali pretirano umikanje živali iz družine. V večini primerov je dovolj pravilno in hitro ukrepanje.
Če pri živali opazimo:
- srbečo kožo,
- izpadanje dlake,
- rdečino,
- drisko,
- zajedavce,
- nenavadno utrujenost,
- pogosto praskanje,
moramo najprej omejiti tesen stik z otroki, predvsem z dojenčki in nosečnicami, dokler veterinar ne ugotovi vzroka težav.
Žival naj ima v tem času svoj prostor za počitek. Njeno ležišče je priporočljivo pogosteje prati, odeje in površine pa očistiti. Pomembno je tudi redno sesanje stanovanja, saj se jajčeca nekaterih parazitov lahko zadržujejo v okolju.
Otrokom razložimo, da žival trenutno potrebuje mir in zdravljenje. To naredimo brez strašenja, saj otrok hitro razvije nepotreben strah pred živaljo.
Če gre za glivično okužbo, je pomembno, da družinski člani uporabljajo ločene brisače in si po vsakem stiku z živaljo dosledno umivajo roke. Pri parazitih pa je pogosto potrebno istočasno zdraviti žival in poskrbeti za higieno okolja.
Znaki pri otroku, ki jih starši pogosto spregledajo
| Znak pri otroku | Kaj lahko pomeni |
| nemiren spanec | možni paraziti |
| srbenje okoli zadnjika | gliste ali podančice |
| okrogli rdeči madeži | glivična okužba |
| utrujenost brez razloga | možna okužba ali slabša odpornost |
| bolečina in oteklina po praski | bakterijska okužba |
| pogoste prebavne težave | občutljivo črevesje ali paraziti |
Naturopatski pogled na pomembnost pomembno črevesje
Naturopatija poudarja, da močan organizem težje podleže okužbam. Velik del imunskega sistema se nahaja v črevesju, zato ni vseeno, kako otrok je in kako deluje njegova prebava.
Otroci, ki uživajo veliko sladkorja, sladkih pijač in industrijsko predelane hrane, imajo pogosto bolj občutljivo prebavo in slabšo odpornost. Takšno notranje okolje je ugodnejše za razvoj neželenih mikroorganizmov.
Zato je pomembno, da otrok uživa čim bolj naravno hrano, dovolj zelenjave in vlaknin. Koristna so tudi bučna semena, ki jih lahko zmeljemo in dodamo jogurtu ali obroku. Kot blaga podpora prebavi se pogosto uporablja tudi kamilični čaj.
Pomembno pa je poudariti, da naravni pristopi niso zdravljenje bolezni, ampak podpora organizmu.
Kaj lahko starši naredijo vsak dan
Preventiva ni zapletena, pomembna pa je doslednost. Starši lahko veliko naredijo že z osnovnimi navadami:
- otrok si po stiku z živaljo vedno umije roke,
- žival ne liže obraza,
- mačjega peska ne čistijo otroci,
- živali imajo redne veterinarske preglede,
- po sprehodu očistimo tačke,
- otrok ne je med igro z živaljo.
Prav majhne navade dolgoročno ustvarijo največjo zaščito.
Kdaj ne smemo odlašati z obiskom zdravnika
Če se pri otroku pojavijo:
- visoka temperatura po ugrizu ali praski,
- širjenje rdečine po koži,
- dolgotrajna utrujenost,
- hujše prebavne težave,
- spremembe na koži, ki se širijo,
je potreben pregled pri zdravniku.
Pri nosečnicah pa je priporočljiva dodatna previdnost pri stiku z mačjim peskom in ob vsakem sumu na okužbo.
Domače živali lahko otroku prinesejo veliko lepega, vendar mora biti sobivanje odgovorno. Večina bolezni se ne prenese zaradi same živali, temveč zaradi neustreznih navad in pomanjkanja higiene.
Največ naredimo s preprostimi ukrepi: čistimi rokami, zdravimi živalmi, urejenim domom in dobro odpornostjo otroka. Takrat postane odnos med otrokom in živaljo varen, zdrav in dolgoročno zelo dragocen.