Morje ima poseben učinek na človeka. Že pogled na modrino, vonj soli, zvok valov in občutek vode na koži lahko umirijo živčni sistem in nas vrnejo v telo. Ni naključje, da ljudje že stoletja iščejo oddih ob morju, saj morsko okolje združuje več naravnih dejavnikov: slano vodo, sonce, zrak, gibanje, minerale, ritem valovanja in psihološki občutek sprostitve.
V naturopatskem pogledu morska voda ni zdravilo v medicinskem pomenu besede, lahko pa je dragocena naravna podpora. Pomaga nam pri sproščanju, negi kože, lažjem dihanju, regeneraciji po utrujenosti in nežnem spodbujanju telesnih procesov. Pri tem je pomembno, da jo razumemo pravilno. Morska voda ne nadomešča zdravniškega zdravljenja, zdravil, diagnostike ali dermatološke oskrbe, lahko pa ob varni uporabi deluje kot dopolnilna podpora dobremu počutju.
Kaj vsebuje morska voda?
Morska voda je veliko več kot samo slana voda. V njej so raztopljene mineralne soli in elementi, ki prihajajo iz kamnin, rek, morskega dna in naravnega kroženja vode. Največ je natrija in klorida, ki skupaj tvorita morsko sol. Poleg njiju morska voda vsebuje tudi magnezij, kalcij, kalij, sulfate, bikarbonate, bromide in številne elemente v sledovih.
Prav zaradi te mineralne sestave morska voda drugače deluje na kožo kot navadna voda. Sol ima blag čistilni in osmozno delujoč učinek, magnezij in drugi minerali pa sodelujejo pri številnih procesih v telesu. Kljub temu je treba poudariti, da se minerali iz morske vode ne vsrkavajo v telo tako preprosto, da bi lahko kopanje nadomestilo prehrano, prehranska dopolnila ali zdravljenje pomanjkanj. Morje nas podpira celostno: prek kože, dihal, gibanja, sprostitve, boljšega spanja in umiritve živčnega sistema.
Morska voda in koža
Koža je naš največji organ in hkrati meja med telesom in okoljem. Morska voda jo lahko nežno očisti, odstrani del odmrlih celic, zmanjša občutek mastnosti in pri nekaterih ljudeh blagodejno vpliva na nečisto kožo. Zaradi soli se koža po kopanju pogosto zdi bolj gladka in čvrsta.
Pri ljudeh z nekaterimi kožnimi težavami, kot so luskavica, atopijska koža ali seboroična koža, lahko morsko okolje deluje podporno, predvsem zaradi kombinacije slane vode, sončne svetlobe, sprostitve in odmika od vsakodnevnega stresa. Vendar odziv kože ni pri vseh enak. Nekaterim morska voda zelo ustreza, drugim lahko povzroči zategovanje, pekoč občutek ali dodatno suhost.
Pri občutljivi koži je zato priporočljivo, da se po kopanju oprhamo s sladko vodo in kožo namažemo z nežnim negovalnim pripravkom, na primer z aloe vero, ognjičevim mazilom ali kakovostnim vlažilnim losjonom. Če je koža razpokana, vneta, močno srbeča ali so prisotne odprte rane, je potrebna previdnost. Morska voda lahko takrat peče in draži, ob onesnaženi vodi pa lahko poveča tveganje za okužbo.
Pri katerih težavah lahko morska voda podpira telo?
Morska voda in morsko okolje lahko podpreta telo predvsem pri blažjih funkcionalnih težavah in pri stanjih, kjer so pomembni sprostitev, gibanje, dihanje, koža in živčni sistem. Pri koži lahko pomaga pri občutku mastnosti, blažjih nečistočah, utrujeni koži in pri nekaterih kroničnih kožnih stanjih kot dopolnilna nega, kadar jo posameznik dobro prenaša.
Pri dihalih morski zrak pogosto prija ljudem, ki imajo občutek zamašenega nosu, suhe sluznice ali so občutljivi na suh mestni zrak. Ob morju je zrak pogosto bolj vlažen, slani aerosoli pa lahko blagodejno vplivajo na občutek prehodnosti dihal. Zato mnogi ljudje ob morju lažje dihajo, mirneje spijo in se počutijo bolj odprte v prsnem košu.
Pri mišicah in sklepih je pomembna predvsem kombinacija vode, razbremenitve telesne teže in gibanja. Plavanje ali nežna hoja v morju lahko podpre gibljivost, cirkulacijo in občutek lahkosti v nogah. Morska voda nosi telo, zato so sklepi manj obremenjeni kot pri gibanju na trdi podlagi. To je lahko posebej prijetno za ljudi z občutkom težkih nog, blagimi bolečinami v sklepih, napetimi mišicami ali utrujenostjo.
Pri živčnem sistemu pa ima morje pogosto najgloblji učinek. Ritem valov, modrina, počasnejši tempo, hoja ob obali in plavanje lahko pomagajo telesu preklopiti iz stalne napetosti v stanje umirjanja. To ni nepomembno. Ko se umiri živčni sistem, se pogosto izboljšajo tudi spanec, prebava, dihanje in občutek notranje stabilnosti.
Morska voda pri kožnih boleznih
Pri kožnih boleznih, kot so luskavica, atopijski dermatitis, ekcem ali akne, je treba biti zelo natančen. Morska voda lahko nekaterim ljudem pomaga ublažiti občutek srbenja, mastnosti, luščenja ali napetosti kože, vendar ne deluje pri vseh enako. Pri nekaterih se stanje izboljša, pri drugih se lahko zaradi soli, sonca ali vročine poslabša.
Luskavica
Pri luskavici nekaterim ljudem ustreza kombinacija slane oziroma mineralno bogate vode, zmerne izpostavljenosti sončni svetlobi, morskega podnebja in sprostitve. Takšen pristop poznamo tudi v okviru talasoterapije, balneoterapije oziroma balneofototerapije, kjer se blagodejni učinki povezujejo predvsem s kombinacijo vode, mineralov, UV-svetlobe in zmanjšanja stresa.
Vendar to ne pomeni, da je vsako kopanje v morju zdravljenje luskavice. Gre za podporni pristop, ki mora biti prilagojen posamezniku, stanju kože, občutljivosti na sonce in morebitni terapiji. Osebe z izrazitimi kožnimi težavami naj se pred daljšim izpostavljanjem soncu in morju posvetujejo z dermatologom, zlasti če uporabljajo kortikosteroidne kreme, imunosupresivna zdravila, biološka zdravila, retinoide ali zdravila, ki lahko povečajo občutljivost kože na sonce.
Atopijski dermatitis
Pri atopijski koži je potrebna še večja previdnost. Nekaterim otrokom in odraslim morska voda ustreza, drugim povzroči pekoč občutek in dodatno suhost. Smiselno je začeti z zelo kratkim kopanjem, kožo po izhodu iz morja sprati s sladko vodo in jo takoj zaščititi z negovalno kremo. Če se pojavijo pekoč občutek, močna rdečina, srbenje ali razpoke, kopanje v morju ni primerno nadaljevati brez posveta s strokovnjakom.
Aknasta in mastna koža
Pri aknasti koži lahko morska voda začasno zmanjša občutek mastnosti, vendar lahko pretirano sončenje in izsuševanje kože dolgoročno povzročita nasproten učinek. Koža se lahko brani z večjim izločanjem loja. Zato je tudi pri aknah pomembna zmernost, nežno čiščenje, zaščita pred soncem in nega, ki ne maši por.
Morska voda in dihala
Veliko ljudi pravi, da ob morju lažje dihajo. To je lahko povezano z vlažnejšim zrakom, aerosoli morske soli, manjšo izpostavljenostjo nekaterim mestnim onesnaževalom in splošno sprostitvijo. Sprehod ob morju, mirno dihanje in plavanje lahko podprejo občutek prehodnosti dihal in sproščanja prsnega koša.
Pri zamašenem nosu ali suhih sluznicah se pogosto uporabljajo fiziološke raztopine oziroma sterilni pripravki z morsko vodo, ki so namenjeni izpiranju ali vlaženju nosne sluznice. To pa ni enako kot zajemanje morske vode neposredno iz morja in njeno vlivanje v nos. Surova morska voda ni sterilna in lahko vsebuje mikroorganizme, pesek, alge, ostanke onesnaženja ali dražeče snovi. Za nosno higieno uporabljamo samo izdelke, ki so temu namenjeni.
Pri astmi, kronični obstruktivni pljučni bolezni, pogostih bronhitisih ali drugih boleznih dihal morsko okolje ne nadomešča zdravil. Nekaterim ljudem zelo prija, drugim lahko vlaga, vročina ali alergeni povzročijo poslabšanje. Takšne osebe naj imajo na dopustu vedno s seboj predpisana zdravila in načrt ukrepanja, če se dihanje poslabša.
Ščitnica, jod in morski zrak
Ko govorimo o morju, pogosto slišimo, da “morski zrak vsebuje jod” in da zato dobro vpliva na ščitnico. V tej trditvi je nekaj resnice, vendar jo je treba razumeti pravilno. Morski zrak vsebuje drobne kapljice morske vode in delce morske soli, v katerih so lahko tudi sledovi joda in drugih mineralov. Ob sprehodu ob obali, posebej ob valovanju, burji ali vetru, te aerosole vdihujemo, zato morski zrak mnogim ljudem prija, osveži dihala in ustvari občutek lažjega dihanja.
Vendar vdihavanje morskega zraka ni zanesljiv način za preskrbo telesa z jodom. Ščitnica jod potrebuje za tvorbo ščitničnih hormonov, vendar ga telo največ dobi s prehrano, predvsem z jodirano soljo, morskimi ribami, morskimi sadeži, mlečnimi izdelki, jajci in nekaterimi vrstami morskih alg. Morska sol sama po sebi praviloma ni zanesljiv vir joda, razen če je posebej označena kot jodirana. Zato naj ljudje z motnjami ščitnice ne računajo, da bodo s kopanjem v morju, vdihavanjem morskega zraka ali uporabo navadne morske soli uredili preskrbo z jodom.
Pri ščitnici je potrebna posebna previdnost. Premalo joda lahko ščitnico obremeni, preveč joda pa lahko pri občutljivih osebah prav tako sproži težave, zlasti pri avtoimunskih boleznih ščitnice, vozličih, hipertirozi ali pri ljudeh, ki že jemljejo zdravila za ščitnico. Zato naj osebe z boleznimi ščitnice prehranskih dopolnil z jodom ali pripravkov iz morskih alg ne jemljejo brez posveta z zdravnikom. Morje je lahko čudovita podpora počutju, dihanju, koži in sprostitvi, ni pa nadomestilo za pregled ščitnice, laboratorijske preiskave ali predpisano zdravljenje.
Morska voda, sklepi in utrujene noge
Voda omogoča gibanje z manjšo obremenitvijo sklepov. Zato je hoja v plitvem morju ali nežno plavanje lahko odlična oblika poletnega gibanja za ljudi, ki imajo občutek težkih nog, blage bolečine v sklepih, zakrčene mišice ali so po dolgem sedenju utrujeni. Pritisk vode lahko nežno spodbuja venski in limfni pretok, gibanje pa pomaga mišicam, da delujejo kot črpalka.
Pri tem ni treba pretiravati. Že deset do petnajst minut počasne hoje v vodi lahko prijetno prebudi noge. Če je morje hladnejše, deluje dodatno osvežilno. Pri osebah z izrazitimi krčnimi žilami, srčnim popuščanjem, otekanjem samo ene noge, bolečino v mečih, rdečino ali težkim dihanjem pa je potreben zdravniški pregled. V takih primerih težav ne pripisujemo le vročini ali utrujenosti.
Morska voda in živčni sistem
Morska voda ne deluje samo na kožo. Deluje tudi na naše doživljanje. Ko plavamo, telo postane lažje, dihanje se poglobi, misli se umirijo, mišice popustijo. Mnogi ljudje pravijo, da ob morju bolje spijo, se lažje sprostijo in imajo občutek, da se jim telo hitreje obnovi.
To ni čudež, temveč preplet več dejavnikov. V naravi smo običajno manj izpostavljeni stalnim obvestilom, hrupu in obveznostim. Hodimo počasneje, več gledamo v daljavo, več dihamo in se gibamo. Vse to podpira parasimpatični živčni sistem, ki je povezan z obnovo, prebavo, spanjem in notranjim mirom.
Zato je lahko kopanje v morju tudi oblika preproste telesne meditacije. Ne potrebujemo dolgih razlag. Vstopimo v vodo, nekajkrat mirno vdihnemo, začutimo stopala, kožo in valovanje ter dovolimo telesu, da se vrne v naravni ritem.