Morska voda je lahko čudovita naravna podpora telesu, vendar ni za vse ljudi enako primerna. Pri dojenčkih, malčkih, otrocih, starejših in kronično bolnih osebah moramo biti bolj previdni, saj se njihova koža, krvni obtok, dihala in uravnavanje telesne temperature hitreje odzovejo na sonce, sol, veter, vročino in hladnejšo vodo. Morje lahko telo podpre takrat, ko ga uporabljamo z občutkom, postopno in brez pretiravanja.
Kdo spada med občutljive skupine?
Ko govorimo o morski vodi in občutljivih ljudeh, imamo v mislih skupine, pri katerih se telo hitreje odzove na vročino, sonce, sol, veter, temperaturne spremembe in morebitno onesnaženje vode. Pri njih je potrebna večja previdnost, krajše kopanje, več počitka, dobra zaščita pred soncem in pozorno opazovanje počutja.
Dojenček je otrok v prvem letu življenja. Njegova koža je še zelo nežna, tanjša in občutljivejša, uravnavanje telesne temperature pa še ni popolnoma razvito. Zato se lahko dojenček hitreje pregreje, ohladi, izsuši ali razdraži. Pri dojenčkih morska voda ni nekaj, kar bi uporabljali za “utrjevanje”, temveč le zelo nežen, kratek in varen stik z naravo.
Malček je otrok približno od prvega do tretjega leta starosti. V tem obdobju je otrok že bolj gibljiv, rad raziskuje, hodi, teka, čofota in se igra, vendar še ne zna dobro presoditi nevarnosti. Hitro lahko pogoltne morsko vodo, se preveč izpostavi soncu, se utrudi ali ohladi. Zato potrebuje stalno prisotnost odrasle osebe.
Otrok je širši pojem, ki zajema obdobje od zgodnjega otroštva do mladostništva. Otroci imajo več energije in se v morju pogosto zelo sprostijo, vendar še vedno potrebujejo zaščito pred soncem, dovolj tekočine, redne premore, suha oblačila po kopanju in jasna navodila, da morske vode ne pijejo.
Starostnik je starejša oseba, običajno po 65. letu starosti, čeprav je občutljivost bolj kot od let odvisna od splošnega zdravstvenega stanja. Pri starejših se telo počasneje prilagaja vročini, mrazu, žeji in naporu. Pogostejše so tudi bolezni srca, motnje krvnega tlaka, sladkorna bolezen, slabša prekrvavitev, vrtoglavice ali jemanje več zdravil, zato je pri kopanju potrebna zmernost.
Občutljivi ljudje so vsi, pri katerih morska voda, sonce, vročina ali napor lahko hitreje povzročijo težave. Sem spadajo kronični bolniki, nosečnice, ljudje z boleznimi srca in ožilja, sladkorni bolniki, osebe z oslabljenim imunskim sistemom, ljudje z odprtimi ranami, kožnimi boleznimi, atopijsko kožo, alergijami, astmo, epilepsijo, motnjami krvnega tlaka, vrtoglavicami ali tisti, ki jemljejo zdravila, ki povečajo občutljivost na sonce. Pri njih velja pravilo: manj je več, opazovanje telesa pa je pomembnejše od poguma.
Dojenčki in morska voda
Pri dojenčkih je potrebna posebna previdnost. Njihova koža je tanjša, občutljivejša in se hitreje izsuši ali razdraži. Tudi uravnavanje telesne temperature še ni tako razvito kot pri odraslih, zato se lahko dojenček hitreje pregreje ali ohladi. To pomeni, da pri dojenčku ne presojamo po sebi. Če je odraslemu morje prijetno, je lahko za dojenčka še vedno prehladno, prevroče, preveč slano ali preveč dražeče.
Dojenčka ne izpostavljamo močnemu soncu in ga ne silimo v morje. Prvi stik z morsko vodo naj bo kratek, miren in nežen. Najbolje je, da mu najprej zmočimo stopala ali dlani, opazujemo odziv in ga šele nato, če mu ustreza, za kratek čas približamo vodi. Voda naj bo čista, mirna in dovolj topla, dan pa naj ne bo prevroč. Najprimernejši čas je zgodaj dopoldne ali pozno popoldne, ko sonce ni najmočnejše.
Pomembno je, da morska voda ne pride v oči, usta ali nos. Dojenček jo lahko nehote pogoltne ali vdihne, kar lahko povzroči draženje, kašelj, nemir ali prebavne težave. Po stiku z morsko vodo ga speremo s sladko vodo, kožo nežno popivnamo z mehko brisačo in jo po potrebi zaščitimo z nežno nego, primerno za dojenčke. Kože ne drgnemo, saj je po soncu, soli in vetru še občutljivejša.
Pri dojenčkih so najpomembnejši senca, lahka zračna oblačila, pokrivalo, miren kotiček za počitek in dovolj tekočine prek dojenja ali mlečne formule. Dojenček ne potrebuje “utrjevanja” z morjem. Potrebuje občutek varnosti, postopno uvajanje in odraslega, ki pravočasno opazi, kdaj mu je dovolj.
Če ima dojenček vročino, drisko, bruhanje, kožni izpuščaj, znake dehidracije, nenavadno zaspanost, jokavost ali izrazito razdražljivost, se ne zanašamo na morje kot pomoč. Takrat dojenček potrebuje mir, senco, tekočino in posvet s pediatrom.
Malčki in otroci
Otroci morje pogosto doživljajo kot igro, kar je zelo dragoceno. Voda jim omogoča gibanje, svobodo, stik z naravo in veselje. Toda prav zaradi igre hitro pozabijo na utrujenost, žejo, mraz, vročino in sonce. Zato pri otrocih velja preprosto pravilo: odrasli morajo opazovati prej, kot otrok sam pove, da ima dovolj.
Najpomembnejši so stalen nadzor v vodi, zaščita pred soncem, dovolj pitja, pokrivalo, lahka oblačila in učenje, da morske vode ne požirajo. Otroci med igro pogosto zajamejo morsko vodo. Majhna količina običajno ne povzroči težav, večje požiranje pa lahko razdraži želodec in povzroči slabost, bruhanje ali drisko. Če je voda onesnažena, je tveganje večje, zato otrokom razložimo, da morje ni za pitje.
Pri otrocih z občutljivo, atopijsko ali ekcematozno kožo je dobro opazovati odziv. Nekaterim morska voda ustreza, drugim povzroči pekoč občutek, srbenje ali dodatno suhost. Kopanje naj bo sprva krajše. Po izhodu iz morja otroka speremo s sladko vodo, nežno osušimo in kožo namažemo z ustrezno negovalno kremo. Če koža peče, postane močno rdeča, srbi ali se poslabša, kopanje v tistem obdobju ni primerno.
Praktično je, da imajo otroci na plaži vedno na voljo stekleničko vode, senco in suha oblačila. Mokre kopalke po daljšem kopanju zamenjamo, zlasti pri občutljivih otrocih. Otrok naj ne ostaja predolgo v vodi, če se trese, ima modrikaste ustnice, postane utrujen, bled ali razdražljiv. To so znaki, da telo potrebuje premor, toploto in počitek.
Zaščita pred soncem je pri otrocih nujna. Najmočnejšemu soncu se izogibamo, uporabljamo otrokom primerne zaščitne kreme, pokrivala, sončna očala in lahka oblačila. Plavanje in igra v morju sta lahko čudovita telesna izkušnja, vendar le, če sta združena z varnostjo, zmernostjo in rednimi odmori.
Starejši in občutljive osebe
Starejši ljudje in občutljive osebe lahko od morja veliko pridobijo. Voda razbremeni sklepe, olajša gibanje, prijetno osveži, sprosti mišice in lahko podpre občutek lahkosti v nogah. Sprehod ob obali, mirno plavanje ali hoja v plitvi vodi so pogosto zelo prijetni za telo in živčni sistem. Toda pri starejših je potrebna večja previdnost, ker se telo počasneje prilagaja vročini, žeji, spremembi krvnega tlaka in naporu.
V morje naj vstopajo počasi, posebej če je voda hladna ali če so bili prej dolgo na soncu. Nenaden skok v hladno vodo ni priporočljiv, zlasti pri boleznih srca, visokem ali nizkem tlaku, aritmijah, vrtoglavicah ali po obilnem obroku. Bolje je postopno ohlajanje: najprej stopala, nato noge, roke, obraz in šele nato počasen vstop v vodo.
Kopanje naj bo krajše, v varnem delu dneva, najbolje zjutraj ali pozno popoldne. Pri starejših je pomembno tudi, da ne plavajo predaleč od obale in da niso sami, če imajo kronične bolezni, slabše ravnotežje ali se hitro utrudijo. Po kopanju naj se preoblečejo v suha oblačila, popijejo nekaj vode in si privoščijo počitek v senci.
Posebna previdnost je potrebna pri srčnih bolnikih, osebah z motnjami krvnega tlaka, sladkorno boleznijo, epilepsijo, vrtoglavicami, oslabljenim imunskim sistemom, kroničnimi boleznimi jeter, po operacijah ali pri ranah na nogah. Morska voda ni sterilna. Pri odprtih ranah, razjedah, diabetičnem stopalu, svežih poškodbah ali slabo celjeni koži se kopanju raje izognemo oziroma se prej posvetujemo z zdravnikom.
Če se med kopanjem ali po njem pojavijo bolečine v prsih, težko dihanje, močna vrtoglavica, slabost, nenadna oslabelost, zmedenost, pospešeno bitje srca ali izrazita utrujenost, je treba kopanje takoj prekiniti in poiskati pomoč.
Kdaj morska voda ni primerna?
Morski vodi se izognemo, kadar je kopalna voda vidno onesnažena, po močnem dežju, v bližini pristanišč, izpustov ali tam, kjer so objavljena opozorila o kakovosti vode. Prav tako se ne kopamo z odprtimi ranami, gnojnimi spremembami na koži, svežimi kirurškimi ranami, hujšimi opeklinami, vročino, drisko, bruhanjem, sončarico, vročinsko izčrpanostjo, omotico ali bolečinami v prsih.
V takšnih primerih telo ne potrebuje dodatne morske stimulacije, temveč počitek, senco, tekočino in po potrebi zdravniško pomoč. Morje lahko podpira zdravje, kadar je telo stabilno. Ko je telo že izčrpano, bolno ali poškodovano, pa je potrebna previdnost.
Po kopanju
Po kopanju v morju si vzemimo nekaj minut za telo. Sol speremo s kože, posebej pri dojenčkih, otrocih, starejših in občutljivih osebah. Kožo nežno osušimo, brez drgnjenja, nato jo po potrebi namažemo z nežnim pripravkom, ki vrača vlago in ščiti kožno pregrado.
Če smo utrujeni, počivamo v senci. Če nas zebe, se preoblečemo. Če smo dolgo plavali ali hodili po soncu, popijemo vodo. Če je koža po kopanju napeta, srbeča ali pekoča, naslednji stik z morjem skrajšamo ali ga za nekaj časa izpustimo.
Mokre kopalke in sušenje na telesu
Po kopanju je dobro, da mokre kopalke ne ostanejo predolgo na telesu, posebej pri otrocih, ženskah, starejših in občutljivih osebah. Mokra tkanina zadržuje vlago, sol, pesek, ostanke klora ali mikroorganizme in lahko draži kožo. Ko se kopalke sušijo neposredno na telesu, se koža počasneje osuši, pregibi pa ostanejo vlažni in topli. Takšno okolje lahko pri občutljivih ljudeh prispeva k srbenju, rdečini, izpuščajem, glivičnemu neravnovesju ali draženju intimnega predela.
Pri otrocih mokre kopalke pogosto povzročijo hlajenje telesa, zlasti če piha veter ali otrok sedi v senci. Otrok se lahko začne tresti, postane bled, utrujen ali razdražljiv. Zato je po daljšem kopanju priporočljivo, da ga nežno osušimo in mu oblečemo suhe kopalke ali lahka suha oblačila.
Pri ženskah lahko dolgotrajno nošenje mokrih kopalk draži intimni predel, zlasti če so že prisotne občutljivost, pogosta vnetja, srbenje ali porušeno vaginalno ravnovesje. Vlažno in toplo okolje lahko ugodno vpliva na razrast glivic, zato je preoblačenje v suhe kopalke preprost, a zelo pomemben preventivni ukrep.
Tudi pri starejših in ljudeh z občutljivo kožo, sladkorno boleznijo, slabšo prekrvavitvijo ali oslabljenim imunskim sistemom je priporočljivo, da se po kopanju ne sušijo predolgo v mokrih oblačilih. Kožo je bolje sprati s sladko vodo, nežno osušiti, posebej v pregibih, in obleči suha, zračna oblačila.
Praktično priporočilo je preprosto: na plažo vzemimo rezervne kopalke, mehko brisačo in lahka suha oblačila. Po kopanju naj se telo najprej osuši, nato pa naj koža diha. Tako zmanjšamo možnost draženja, neprijetnega hlajenja in težav na občutljivih predelih.
Morska voda je lahko čudovita naravna podpora, kadar jo uporabljamo z občutkom. Ne nadomešča zdravil, zdravniškega pregleda ali predpisane terapije. Največ koristi nam da takrat, ko jo združimo z zmernostjo, zaščito pred soncem, počitkom in spoštovanjem meja telesa.