Klopi so drobni zajedavci, ki jih pogosto opazimo šele takrat, ko so že prisesani na kožo. Njihov ugriz običajno ne boli, zato se lahko zgodi, da jih na telesu odkrijemo šele po več urah ali celo naslednji dan. V Sloveniji so klopi pomembna javnozdravstvena tema, saj lahko prenašajo povzročitelje bolezni, med njimi sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi; najpogostejša je lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem.
Klopi so aktivni predvsem od pomladi do pozne jeseni, v zadnjih letih pa jih zaradi milejših zim, zaraščanja površin, več divjadi in pogostejšega gibanja ljudi v naravi opažamo tudi v obdobjih, ko jih včasih nismo pričakovali. Najdemo jih v gozdovih, na travnikih, ob poteh, v grmovju, sadovnjakih, parkih in tudi na domačih vrtovih. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni navaja, da so klopi v Evropi pogosti v gozdnatih območjih od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Zaščita se začne že pred odhodom
Najpomembnejše je, da klopa sploh ne dobimo. Zaščita se začne že pred odhodom v naravo. Priporočljiva so svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo, dolge hlače, dolgi rokavi, zaprta obutev in nogavice, čez katere zataknemo hlačnice. Pri delu na vrtu, obiranju zelišč, gobarjenju ali hoji po visoki travi je dobro, da je pokrite čim več kože. NIJZ med zaščitnimi ukrepi posebej priporoča primerna oblačila, ki pokrijejo čim več kože, zaprte čevlje in svetla oblačila, da klope lažje opazimo.
Poleg primernih oblačil lahko uporabimo repelente, ki so namenjeni zaščiti pred klopi. Pri izbiri izdelka je smiselno upoštevati navodila proizvajalca, starost osebe, morebitne alergije, nosečnost, dojenje in občutljivo kožo. Pri otrocih moramo biti še posebej previdni in uporabljati samo izdelke, ki so primerni za njihovo starost. Repelent ni popolna zaščita, zato ne nadomesti pregleda telesa po vrnitvi domov.
V naturopatski in ljudski praksi se kot dodatna podpora pogosto uporabljajo tudi naravni vonji, predvsem eterična olja sivke, geranije, cedre, limonske trave ali limoninega evkalipta. Vendar moramo biti pri tem zelo previdni: eterična olja niso zdravilo proti klopom, ne zagotavljajo popolne zaščite in jih ne smemo nanašati nerazredčenih na kožo. Pri dojenčkih, majhnih otrocih, nosečnicah, doječih materah, astmatikih in ljudeh z alergijami jih uporabljamo le po strokovnem nasvetu, sicer se jim raje izognemo.
Naravno pršilo za oblačila
Preprosto naravno pršilo za oblačila lahko pripravimo tako, da v 100 ml hidrolata sivke ali alkohola dodamo 8 kapljic eteričnega olja sivke, 6 kapljic eteričnega olja geranije in 4 kapljice eteričnega olja cedre. Mešanico dobro pretresemo in jo razpršimo po čevljih, nogavicah ter spodnjem delu hlač. Ne pršimo je v obraz, oči, po sluznicah ali poškodovani koži. Tak pripravek je primeren predvsem za oblačila, ne kot zanesljiva zaščita kože.
Oljna mešanica za kožo
Za občutljivejšo kožo lahko pripravimo blažjo oljno mešanico za odrasle. V 50 ml mandljevega ali olivnega olja dodamo 3 kapljice eteričnega olja sivke, 3 kapljice geranije in 2 kapljici cedre. Majhno količino nanesemo na gležnje in zapestja, vendar le, če koža dobro prenaša eterična olja. Pred prvo uporabo je smiselno narediti preizkus na majhnem delu kože. Če se pojavi rdečina, srbenje ali pekoč občutek, pripravka ne uporabljamo.
Temeljito preglejte telo
Po prihodu iz narave je potreben temeljit pregled telesa. Klopi se radi prisesajo na tople, mehkejše in manj vidne predele: za ušesi, v lasišču, pod pazduhami, v dimljah, pod prsmi, okoli pasu, v popku, za koleni in med prsti. Pri orocih moramo posebej pregledati lasišče, vrat in predel za ušesi. Dobro je, da se po vrnitvi oprhamo, oblačila pa operemo ali vsaj dobro pretresemo.
Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga odstranimo čim prej. Klopa ne mažemo z oljem, kremo, alkoholom, eteričnim oljem, lakom za nohte ali petrolejem in ga ne segrevamo. Takšni postopki so napačni, ker lahko klopa vzdražijo in povečajo tveganje za izločanje vsebine v kožo. Strokovnjaki priporočajo, da klopa primemo s fino pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim potegom izvlečemo navzgor. Po odstranitvi mesto ugriza očistimo, roke pa si umijemo.
Tudi NIJZ poudarja, da za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem ali drugih mazil. Klopa odstranimo mehansko in čim prej. Hitro odstranjevanje je posebej pomembno pri zmanjševanju tveganja za prenos povzročitelja lymske borelioze, medtem ko se virus klopnega meningoencefalitisa lahko prenese hitreje.
Opazujte mesto ugriza
Po odstranitvi ugriz opazujemo več tednov. Na koži se lahko pojavi manjša lokalna rdečina, ki je posledica samega vboda in običajno izzveni. Zdravnika pa moramo obiskati, če se pojavi rdečina, ki se širi, zlasti če je obročaste oblike ali v sredini bledi, če se pojavijo vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izrazita utrujenost, omotica, slabost, otrdel vrat, motnje vida, mravljinčenje, ohromelost ali drugi nevrološki znaki. Zdravniški pregled je potreben tudi pri nosečnicah, majhnih otrocih, starejših osebah, kroničnih bolnikih in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Domača podpora koži
Kot domačo podporo koži lahko po pravilni odstranitvi klopa in čiščenju mesta ugriza uporabimo propolis, vendar le pri osebah, ki niso alergične na čebelje pridelke. Propolis se v tradicionalni uporabi uporablja za nego kože, vendar ne prepreči borelioze in ne varuje pred klopnim meningoencefalitisom. Če ga uporabljamo, ga nanašamo zelo na tanko, enkrat do dvakrat dnevno, približno deset dni. Ob srbenju, oteklini, močnejši rdečini ali pekočem občutku uporabo takoj prekinemo. Pri otrocih in alergikih je potrebna posebna previdnost.
Narava je dragocen prostor zdravja, gibanja in umiritve, vendar zahteva tudi odgovorno ravnanje. Klopov se nam ni treba panično bati, ne smemo pa jih podcenjevati. Najboljša zaščita je kombinacija znanja, primerne obleke, repelentov, rednega pregledovanja telesa, pravilnega odstranjevanja klopa in pravočasnega obiska zdravnika ob sumljivih znakih. Naravni pripravki so lahko dodatna podpora, osnovna varnost pa ostaja v preventivi, opazovanju in strokovni zdravstveni presoji.
POLEG PRIMERNIH OBLAČIL LAHKO UPORABIMO REPELENTE, KI SO NAMENJENI ZAŠČITI PRED KLOPI.
RDEČINA, KI SE ŠIRI, ZLASTI ČE JE OBROČASTE OBLIKE ALI V SREDINI BLEDI, ZAHTEVA OBISK ZDRAVNIKA.
V NATUROPATSKI IN LJUDSKI PRAKSI SE KOT DODATNA PODPORA POGOSTO UPORABLJAJO TUDI NARAVNI VONJI, PREDVSEM ETERIČNA OLJA SIVKE, GERANIJE, CEDRE, LIMONSKE TRAVE ALI LIMONINEGA EVKALIPTA.