Klopi so v zadnjih letih postali ena najpogostejših poletnih in spomladanskih skrbi vseh, ki se veliko gibajo v naravi. Ne najdemo jih več samo globoko v gozdu, temveč tudi na travnikih, ob robovih vrtov, v sadovnjakih, parkih, ob poteh, kjer se zadržujejo divjad, psi, mačke in druge živali. Aktivni so predvsem od pomladi do pozne jeseni, ob milih zimah pa jih lahko srečamo že zelo zgodaj. Evropski strokovni viri opozarjajo, da so klopi v Evropi razširjeni predvsem v gozdnatih in zaraščenih okoljih od zgodnje pomladi do pozne jeseni, na njihovo širjenje pa vplivajo tudi temperatura, vlaga in spremembe okolja.
Njihova nevarnost ni v samem ugrizu, temveč v tem, da lahko prenašajo povzročitelje bolezni. V Sloveniji sta najpomembnejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymska borelioza se lahko pokaže z značilno rdečino, ki se širi in v sredini pogosto bledi, ni pa nujno, da se pojavi pri vsakem okuženem človeku. Proti boreliozi cepiva ni, zato sta najpomembnejša preprečevanje ugriza in zgodnje prepoznavanje znakov. Klopni meningoencefalitis pa je virusna bolezen osrednjega živčevja, proti kateri obstaja cepljenje. NIJZ posebej poudarja pomen zaščitnih oblačil, repelentov, pregledovanja telesa in cepljenja proti KME pri osebah, ki so bolj izpostavljene klopom.
V naravi zato ni dovolj, da smo samo previdni. Dobro je, da razvijemo navado zaščite pred odhodom, pregledovanja po prihodu domov in pravilnega ukrepanja, če se klop prisesa. Najboljša zaščita se začne pri obleki. V gozd, na travnik ali v visoko travo se odpravimo v svetlih oblačilih, saj na njih klopa hitreje opazimo. Hlače naj bodo dolge, nogavice pa potegnjene čez hlačnice. Obutev naj bo zaprta, majica naj ima dolge rokave, pri delu na vrtu ali v gozdu pa so koristne tudi rokavice. Po vrnitvi domov oblačila slečemo, jih dobro stresemo ali operemo, telo pa pregledamo, še posebej pregibe kolen, dimlje, pazduhe, predel za ušesi, lasišče, popek in pas.
Naravni pristopi lahko pomagajo zmanjšati možnost, da se klop oprime kože, vendar moramo biti pošteni: nobeno naravno sredstvo ne zagotavlja popolne zaščite. Eterična olja lahko klopom zaradi vonja ne ustrezajo, vendar jih moramo uporabljati pravilno, razredčeno in previdno. Posebej previdni moramo biti pri otrocih, nosečnicah, doječih materah, astmatikih, ljudeh z alergijami in pri domačih živalih. Eteričnih olj nikoli ne nanašamo nerazredčenih neposredno na kožo.
Naravni sprej za oblačila proti klopom
V stekleničko s pršilko nalijemo 100 ml alkohola ali hidrolata sivke. Dodamo 10 kapljic eteričnega olja sivke, 8 kapljic eteričnega olja geranije, 6 kapljic eteričnega olja cedre in 5 kapljic eteričnega olja limonske trave. Stekleničko dobro pretresemo in poškropimo po čevljih, nogavicah, spodnjem delu hlač in robovih rokavov. Ne pršimo v oči, po obrazu ali po poškodovani koži. Pred vsako uporabo pretresemo. Pri občutljivi koži naj se sredstvo uporablja predvsem na oblačilih, ne neposredno na telesu.
Nežnejša oljna zaščita za odrasle
V 50 ml mandljevega ali olivnega olja dodamo 5 kapljic eteričnega olja sivke, 4 kapljice geranije in 3 kapljice cedre. Majhno količino nanesemo na gležnje, zapestja in zunanji rob oblačil. Ta mešanica je blažja, vendar še vedno ni primerna za dojenčke in majhne otroke. Pri otrocih je varneje dati prednost fizični zaščiti, svetlim oblačilom, pregledovanju telesa in sredstvom, ki so namenjena otrokovi starosti.
Jabolčni kis kot ljudska pomoč
Nekateri ljudje pred odhodom v naravo uporabijo tudi zelo razredčen jabolčni kis. V 100 ml vode dodamo eno žlico jabolčnega kisa in s tem poškropimo spodnji del hlač ali nogavice. Vonj kisa lahko deluje odvračalno, vendar je zaščita blaga in nezanesljiva, zato ne sme nadomestiti oblačil in pregleda telesa.
Ko se vrnemo iz narave, je najpomembnejši temeljit pregled. Klop se pogosto ne prisesa takoj, ampak nekaj časa leze po telesu in išče mehkejše mesto. Zato je dobro, da se po prihodu domov oprhamo, pregledamo kožo in prosimo drugega člana družine, da pogleda še hrbet, zatilje in lasišče. Pri otrocih moramo biti še posebej natančni, ker klopa pogosto ne začutijo.
Če se klop prisesa, ga odstranimo čim prej. Ne mažemo ga z oljem, kremo, alkoholom, eteričnimi olji ali petrolejem in ga ne segrevamo. Takšni postopki so napačni, ker lahko klopa vzdražijo in povečajo možnost izločanja vsebine v kožo. CDC priporoča, da klopa primemo s fino pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim potegom izvlečemo naravnost navzgor, brez vrtenja ali stiskanja telesa klopa. Po odstranitvi mesto ugriza očistimo, roke umijemo, klopa pa varno odstranimo.
Po odstranitvi opazujemo mesto ugriza in splošno počutje. V naturopatski domači oskrbi lahko mesto ugriza po čiščenju deset dni tanko mažemo s propolisom, če nanj nismo alergični. Propolis je v ljudski uporabi cenjen zaradi zaščitnega delovanja na kožo, vendar ne zdravi borelioze in ne preprečuje klopnega meningoencefalitisa. Nanašamo ga lokalno, enkrat do dvakrat dnevno, v zelo tankem sloju. Če se pojavi srbenje, močna rdečina, oteklina ali pekoč občutek, uporabo prekinemo. Pri ljudeh z alergijo na čebelje pridelke propolisa ne uporabljamo.
Zdravnika obiščemo takoj, če se po ugrizu pojavi rdečina, ki se širi, obročasta sprememba kože, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izrazita utrujenost, omotica, slabost, otrdel vrat, motnje vida ali nevrološki znaki. Zdravniški pregled je potreben tudi, če klopa ne moremo pravilno odstraniti, če je bil prisesan dlje časa ali če gre za majhnega otroka, nosečnico, starejšega človeka ali osebo z oslabljenim imunskim sistemom.
Klopi nas ne smejo odvrniti od narave, lahko pa nas naučijo več odgovornosti. Narava zdravi, umirja in krepi, vendar zahteva spoštovanje. Če se oblečemo primerno, uporabimo varno zaščito, se po prihodu domov pregledamo in klopa pravilno odstranimo, naredimo veliko za svoje zdravje. Največja napaka je brezbrižnost. Največja zaščita pa je zavestna priprava, mirno ukrepanje in opazovanje telesa v dneh po ugrizu.